»Gradimo stanovanja za osebje – tako blokovska kot posamezne nastanitve –, šole, lekarne, vse, kar je potrebno.«

»Vse je v redu! Rakete, izstreljene iz Irana na dve vojaški oporišči v Iraku. Ocenjevanje žrtev in škode poteka. Za zdaj je vse v redu. Imamo daleč najmočnejšo in najbolje opremljeno vojsko kjer koli na svetu! Jutri zjutraj bom dal izjavo.«

»Tudi v težkih časih zakon velja za vse: nihče ne sme vdreti v oporišča IDF-ja.«

»Nismo na robu brezna, ampak v breznu. Danes je bila prekoračena meja.«

»Jasno je, da so bile rakete izstreljene iz Irana in so napadle najmanj dve vojaški oporišči, ki gostita ameriške in koalicijske vojake v Al Asadu in Erbilu.«

»Mislimo, da so jih ugrabitelji odpeljali v svoja oporišča.«

»Slišali smo govorice, da so zapustili Bagram. Do sedmih zjutraj smo ugotovili, da so zares odšli. Nismo poznali časovnice odhoda. Niso nam sporočili, ko so odšli.«

»Ta se skoraj razkrije takrat, ko opustimo vse lastne predispozicije in se prepustimo domačnosti tujega.«

»Povrhu vpeljuje izjemno precizno, 'dvosmerno' kompozicijo verza, ki bralca popelje v izrazito odprt tekst, v katerem sta njegovi domačnost in gotovost hipoma 'razseljeni'.«